»Rekel sem mu, da bi rad imel kip, ki bi jo predstavljal hkrati v treh različnih starostnih obdobjih, in sicer kot mlado žensko, ki je postala igralka in filmska zvezda; kot nekoliko bolj zrelo žensko, ki je postala žena in mati, in nazadnje kot zrelo žensko, ki je ambasadorka Unicefa in z delčkom razočaranja nad tem, kako ravnamo s prihodnjimi generacijami.«

»Ni važen razum, moje srce mi govori, da so bili beli.«

»Bralca nagovori Julija Primic, ki, zamrznjena v času, sameva sredi Prešernovega trga.«

»Čas za spomenike rasistom, antisemitom, fašistom, antikomunistom in drugim relikvijam preteklosti je očitno minil.«

»Želel sem ustvariti nekaj velikega. Nekaj, na kar se policija ne more spraviti tako, kot se je na protestnike.«

»Mala plesalka je zaščitena, tako da sem lahko nanesel barvo na ohišje, ne da bi poškodoval skulpturo, vendar vsi otroci sveta niso zaščiteni zaradi podnebnih sprememb.«

»Eden izmed razlogov, zakaj se zavzemam za vrnitev, je moja ljubezen do domovine, z vsemi njenimi napakami – ne pa zato, ker bi bil nekakšen izdajalec.«

»To je neprimeren kip, izvzet iz konteksta in hkrati žaljiv. Tej ženski sta odvzeta zgodba in njeno dostojanstvo.«

»To je skulptura mrtvih in za spomin na umrle v Pekingu leta 1989. Ko jo uničiš na ta način, je to tako, kot da bi šel na pokopališče in uničil vse nagrobnike.«